Adijo

 

Spustila sem jih ven -

zdaj lahko grejo.

Vsa ukrivljena usta

z zavitimi besedami.

Vse so le dim,

ki se obeša na trepalnice,

njihov odsev -

konveksna  ogledala.

Kavo vedno pretirano sladkajo,

njena grenkoba udari v žličko ponoči.

 

To jutro sama pletem

kito iz sončeve preje,

le moji so nihljaji v viseči mreži

in le ena skodelica kave na mizi.

Evelina

Komentiranje je zaprto!

Evelina
Napisal/a: Evelina

Pesmi

  • 13. 08. 2013 ob 21:19
  • Prebrano 514 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 238.14
  • Število ocen: 7

Zastavica