Pozdravljena.

Nekje se mi zdi, da se pojavijo (dajva temu rečt) nekakšni »cmoki«.

Nekaj jih je
ki imajo
čisto na robu kromosoma
prosojna čakajoča zrna
na utrinke                             (kromosome, ki čakajo na utrinke? Malce nerodno tale na utrinke butne noter)
s sporočili stvarstva
da oživijo v rast                     (da oživijo? Mogoče ki, ali pa izpusti da?)
poslane neizrečenosti
pobesedijo se v
veličastno eksplozijo
rojevajoče poezije    (tole bi izpustila, raje bi prihranila za na konec? Kot da to opisuješ, torej ne rabiš takoj povedati še)
vedno v istem
polkrožnem kotu gena
nič periodičnega
vse mimo lune
za njo                                   (ta dva verza mi nekako štrlita ven po strukturi in pomenu?)
veliko o njej
ko se utrne tam zgoraj
spolzi po nevidnosti
prižge življenje
v novem semenu
prasketajoče naraščajo
osmišljeni prašni delci
zvezdnih kod
do poka
ko se izlijejo
obarvani pomodreno    (konec bi morda lažje stekel : ko se obarvani pomodreno izlijejo v naslednjo pesem?)
v naslednjo pesem

Nekaj razmišljanj.

Lp S.

Hvala Tea, za ...tole zgoraj, nikoli ne najdem besede ki bi bila sopomenka temu, ko nam nekdo prostovoljno predaja znanje

Morda tako:

Nekaj jih je

oni  imajo   (da ne bo preveč ki-jev)

čisto na robu kromosoma

prosojna zrna   (votla zrna čakajo)

ki čakajo

na utrinke (utrinki so poštarji nebes.......morda bi lahko bili)

s sporočili stvarstva

jih oživijo v  rast

veličastne eksplozije

v istem polkrožnem kotu gena

nič periodičnega

vse mimo lune  (ne kot ženski ciklusi plodnosti)

(ostalo luno izpustim

to o luni sem mislila......da pesniki veliko uporabljajo prispodobe glede na njo....mesečina, polna luna, srebrn sij.....)

ko se utrne tam zgoraj

spolzi po nevidnosti

prižge življenje

v novem semenu

prasketajoče naraščajo

osmišljeni prašni delci

zvezdnih kod

do poka

ko se obarvani pomodreno  (modro kot barva in kot modrost)

zlijejo v naslednjo pesem

?

Lp

Pozdravljena.

Nisem mislila toliko, da bi same besede spreminjala, mogoče samo kakšno izpustila, da tok pesmi lažje steče? Vprašaj se, kaj je bistveno sporočilo pesmi (njeno jedro) in kaj pesem okiti. Kam pelje? Včasih je manj lahko več.

Jaz bi jo nekako takole "oklestila". :)

Nekaj jih je
ki imajo
čisto na robu kromosoma
prosojna čakajoča zrna
z utrinki in sporočili stvarstva
oživijo v rast                  
poslane neizrečenosti
pobesedijo se v
veličastno eksplozijo
vedno v istem
polkrožnem kotu gena
nič periodičnega
vse (gre) mimo lune
ko se utrne tam zgoraj
spolzi po nevidnosti
prižge življenje
v novem semenu
prasketajoče naraščajo
osmišljeni prašni delci
zvezdnih kod
do poka
ko se obarvani pomodreno
izlijejo
v naslednjo pesem

V resnici nisem izpustila veliko besed, samo nekatere verze bolj logično povezala. Moje besede niso svete (dvom pomeni napredek). Še sama rada dvomim o svojih besedah, ko jih zapišem. :)

Odločitev za pesem je seveda tvoja. :)

Mi je pa všeč, kako se vesolje prepleta s poezijo. Kako nastaja, kako včasih poči in ne samo poči, včasih mora biti prekleto modra. :)

lp S.

Pozdravljena in dobrodošla

zdaj vse lepo teče, mi je všeč, ne izgubi prvotnega sporočila, da so nekateri na svetu s sposobnostjo prenesti sporočila stvarstva v pesem

spotakne me morda:

prosojna čakajoča zrna

z utrinki in sporočili stvarstva

ker hotela sem povedati, da  šele čakajo na utrinke, sporočila,

votla čakajo

Se strinjam, največkrat je manj več.

Lp

Irena

Irena, tale del sem po svoje spremenila in je res, da se prvotno sporočilo porazgubi. Spremeni vrstni red besed. Brskaj, premetavaj besede, mogoče dodaj kakšno novo. Ko boš našla, si celotno pesem preberi na glas. Da boš zaslišala ritem in zven besed. Tako se ti bo mogoče odprl še kakšen drug kotiček za raziskovanje. Ni nujno, da pri tej pesmi. Lahko pri naslednji, drugačni, ki je še skrita. ;)

Vse dobro,

Tea

Hvala, Tea!

Seveda bom.

Vse dobro tudi tebi,

Irena