
Sem ob sebi,
ko premikam
moje telo,
ko mi misli
poslušajo
druge glasove,
znanih
in neznanih ljudi,
ki se na betonskem dvorišču
pozdravljajo in govorijo
na dolgo,
da jih slišim v sobo.
V meni so zaprte besede,
zaklenjene v mislih,
skrite pred krutim svetom,
zato odhajam v tišino,
od koder sem tudi prišla.
Danes, zdajle,
ko končujem pismo.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!