Največje ljubezni

Nosim jih s seboj

med njimi se zgubim

in najdem

dajo se piti

kot trpka studenčnica

ali kot zastrupljena vodnjačnica

prežete z željami

s še zavezano mašno

trakom

razvitim čez usodo

po njem teče potok grenkobe

ali reka zvenečega kraguljčastega smeha

porivajo me na senčno klop

da zadiham

na puhteč poletni dan

ali na babičine blazine ob peči

ob škrtajočih zimah

včasih pokukajo

iz torbice

kar sredi ulice

platnice rdeče

zlato vtisnjeno

Soneti

W. Shakespeare

pi - irena p.

Andrejka

Poslano:
12. 08. 2013 ob 14:45

Ja, mnoga literarna dela, ki nam veliko pomenijo, nosimo s seboj, ne samo v torbah, na bralnikih itd, ampak predvsem, v srcih, tako kot ti.

Spomin mi seže v študentska leta, ko sem na poti iz Britanije domov po železniških postajah in po mestnih ulicah v nahrbtniku tovorila zbrana dela W. Shakespeara ( kakih 8 cm debela edicija), da bi jih prebirala, a bilo je toliko drugih stvari za počet, da je moral avtor kar čakati. Danes ga veliko bolj razumem, kot takrat.

Lp A

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
13. 08. 2013 ob 09:01

Res danes vse drugače razumem, saj svet dojemam drugače in celo lahko delujem kot hemafrodit, ni več potrebno, da me nekdo drug oplaja s svojimi čustvi, da bi rojevala svoja,...morda pa so to samo ostanki vseh tistih torbsmiley

 

Hvala Andrejka, da si delila svoje misli in .........da bereš moje pesmiwink

Lp

Irena
 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

pi - irena p.
Napisal/a: pi - irena p.

Pesmi

  • 12. 08. 2013 ob 13:59
  • Prebrano 765 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 230.5
  • Število ocen: 7

Zastavica