Popolno in polno veselo
se držim pokonci,
vztrajam,
kakor čebela vsak dan,
stopam po sivi
tej poti,
le kam me pelje?
Kakor sem iz smole,
naredil za rane mažo,
kakor je moč moja,
da minus spremenim
v plus;
to je zmagoslavje življenja.
Ko v srcu svojem sem odkril,
da mi je mar,
za nekoga drugega:
sem uspel.