Ob dveh in pol odide stopi
Skozi povešena vrata in je tudi
Ona povešena gredo nizke pete
Delavskih čevljev pak pak
Po lesenem mostovžu nad reko
Se zbira jedek zrak vonj polente
Prihaja iz spodnjih barak pohiti
Po stopnicah spodnje tri vlažne
Kot vedno bolj z robom pak pak
In z na komolcih svetlečo obleko
Prs prs pst pst mogoče naslednjič
Zdrkne skoz vežo na pesku škripne
Zavest enkrat znova rip rip
Po zlizanih tlakovcih starih Rimljanov
Rip rip škrip škrip mimo rešetk
Na skladiščnih oknih mimo pleha
Vzdolž reke do sive ustanove
Voziček s čistili jo čaka zvest
Spremljevalec srednjih let
In sivečih las obleče haljo
Zazeha si z vodo otre obraz
Vzame metlo in krpo kot stroj
Se premika v hodnikih misli
Na nič rip rip škrip škrip
Perilo ji diši po fosfatih
In klavnici mrtvih rib

Aleksandra Kocmut - Kerstin