Večerna molitev
Odmev bosonogega
poletja se naslanja
na sprhnjeni prag
pozabljene kapele.
Mrak briše prah
s pšeničnih polj,
metulji neslišno
počepajo na rože,
utrujen muren
hrapavo drobi,
v zrele trave se
izgubljajo oči.
Brez zvena veter
lista po mogočni lipi.
Še nikoli slišani
glasovi nihajo
ušesno opno.
Sklenjenih dlani,
z zaprtimi očmi
utrujena ženica
pred križanim kleči. Helena
Napisal/a: Helena
Pesmi
- 20. 10. 2008 ob 13:49
- Prebrano 1868 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 859
- Število ocen: 23