Poznala sem ga

šestnajst let

mojega življenja,

čeprav me je ustvaril on,

moj oče,

ki je zbolel in umrl,

zdaj sem že trideset let

sama brez njega,

zdaj nimam

več koga vprašati,

kot sem njega spraševala,

kadar mi ni šlo,

zdaj nimam s kom šahirat,

niti nimam koga,

da bi mi namesto njega

pletel koš,

v katerega nabiramo grozdje,

da bo moj oče lahko prešal

in bo dozorelo vino,

ki ga sama nikoli

nisem pila.

Zdaj je namesto odgovora

tišina.

Zdaj, ker vem,

da njega več ni,

zdaj ni več vprašanj,

izginila so,

jaz pa sem se sprijaznila,

da sem ostala sama

in nihče mi več

ne bo odgovarjal,

tako iskreno,

kot  mi je on,

ko  me je učil

življenja.

IŽ-lev