
Še zmeraj te čutim pod prsti,
kakor oblaki čutijo objem neba.
Vsak dotik,
vsak nasmeh,
vsak pogled nosim v sebi,
zase,
za spomin,
spomin nate.
Tavam po bregovih,
razsutega življenja,
ki mineva in teče dalje brez tebe.
Izgubljena se zlivam v iluzije sanj,
ko iščem, kar je še ostalo za teboj.
(Monika Čuš, zbirka Bučanje valov)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Monika Čuš
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!