Ni ti treba doumeti

razlogov

zakaj bi te in kako

ljubil tam

kjer nihče ni znal

ali pa preprosto

nisi imela sreče

brez mene

tole lahko imenuješ monolog

in jaz se bom smehljal

kot igralec v prizoru

brez suflerja

ki se mu je v grlu

zataknila ribja kost

že takrat

ko je Jezus delal čudeže

obujal mrtve

in sebe mrtvega

ljubezen, vsako življenje je enodejanka

daj, poskušaj prešteti

vsako jabolko

ki ga je zemlja rodila

iz neder celo brez vrtnarja

poskušaj si zamisliti

da si ti ta zemlja

in da gledaš

kako se divje jabolko

trga z veje drevesa - matere

in pada eno celo stoletje

na tvoje mehke prsi

in to prav tja

na tisto črto

ki ločuje

ta zbegano smešni svet

na dva dela

v enem trenutku

dojameš vse

v tej lucidni blodnji uvidiš

da to ni jabolko

temveč moj obraz

ki se približuje tvojim poljubom

in drgetaš od vznemirjenosti

ker si nepripravljena

na tolikšno silo

pritisk neizogibnosti

in postajaš neoprezna

a kam naj bežiš

ko si zemlja

ko je v tvoji naravi

da jemlješ vsak sad

v svoja usta

v intervalih

da me pogoltneš

v globini

vročim vrelcem

vroča si zemlja ljubljena

pusti me, da klonem.

breza