Ko si včeraj prišel
sem nosila belo
zavila sem te v prve
meglice zgodnje pomladi
trgal si jih
krpe obarval sivo.
Ko danes prideš
nosim rdečo
zavijem te v plamene
kresne noči
s pljunki jih ugašaš.
Ko boš jutri prišel
bom nosila črno
zavila te bom
v temo z žametom
obloženih krst
zavihtela kladivo
nad klinastimi žeblji
trikrat zaklenila
privezala moder trak
na ključek
in ga poslala v Verono.
Ko te ne bo
bom oblekla Jakobovo školjko
odšla preko Compostele
v Verono
privezala še rdeč trak
in legla pod balkon
z iztegnjenim jezikom.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!