Begunka sem.

Selim se iz srca v srce,

kjer najdem toplino postojim in se ogrejem,

dokler se človeško srce ne ohladi in me odrine.

Nato se spet napotim dalje.

Ptica selivka sem,

če je prostor,  kjer bivam pretesen,

odletim.

To ni želja, to je nuja.

Gledam ljudi,

vsakega s svojim življenjem,

jaz sem nekje vmes.

Pri nikomer in povsod.

Begunka.

Selivka.

(Monika Čuš, zbirka Sinjina)

Monika Čuš