Šla bi v kopel za dva,
s teboj, ki me v tišini bereš,
ki izluščiš bistvo iz mojih misli,
ki analiziraš moje besede
in včasih nesrečno gledaš napisano,
kadar je preveč monotono,
kadar me prime melanholija
in mi izgine volja do vsega.
Šla bi v kopel,
v vodni peni
z drobnimi mehurčki
bi nazdravila s šampanjcem,
zraven bi uživala zrele češnje,
iz visokih gosposkih kozarcev
bi si obljubljala večnost
in voda bi zalivala najin pogled.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!