Včasih spati mi ne dajo,
ko se pletejo po glavi
mračne misli, temne misli
v pesti me imajo.
Zrem v strop, poslušam tišino
ima grenak, poseben zvok.
Z njo preganjala sem bolečino,
ko bila sem še otrok.
Prijatelj, ali z mano stopaš?
Prijatelj, kje si, a si tu?
Ni te več, zakaj me ropaš
sreče in prepuščaš zlu?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Samanta H. Žavski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!