Pozdravljan na pesem.si, Duško Babić, tudi v imenu uredništva. Dotaknila se me je ta pesem o praznini, ki hoče biti materializirana - prav lahko bi bil namesto slikarja tu pesnik, ki samo strmi v belino papirja in ne napiše ničesar, in morda bi se njegaova zbirka imenovala prav tako kot slikarjeva razstava ... Pesem, ki povzroči, da si bralec pobližje ogleda vse svoje bele lise bivanja. Čestitke,

Ana

Hvala od srca draga Ana ! Izuzetno proniciv komentar, moram uzvratiti čestitke.

Ja res je, ob branju se kar zamisliš, morda se ne želiš najti v tej praznini, morda je pa življenje napisano tako, da praznina trka na vrata vsakemu/vsakega izmed nas, odvisno pa je od nas, če ji dopustimo. Nenazadnje, je pa tudi čar v tem, kot si povedal ti v svoji pesmi.  

lp, ajda

Hvala ti draga Ajda. Srdačan pozdrav !