všeč mi je ko nastane tišina
daleč sva, krik in je globina.
tvoje roke so, povsod,
med rešitvijo in smrtjo,
dih je strupen in oh,
kako me poživlja!
všeč mi je ko te gledam,
nasmejanega na gugalnici,
s trobento v točno tistih rokah,
še zunaj vsega, glasno pogumen in plah.
iztisnila bi te iz lupine,
ker mi je všeč vonj davnine
nato bi te stisnila k sebi
in se napila tvoje vsebine.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!