jezična nebesa

delila sva jezik

pa ne samo tisto pomlad poletje in jesen

celo pozimi sva okušala tuja nebesa

in v mislih tvorila besede

ki nikakor niso mogle mimo zasedenih vrat

jaz sem obvladoval tvoj jezik in ti mojega

le zakaj sem se zdaj spomnil na zobarja in tisto luknjico v šestici

tvoj jezik moj jezik

ne ni na nacionalni osnovi

dušebrižniki nobene fobije ne vzganjam

Morda pa jo bo kdo drug ?

srecok

Komentiranje je zaprto!

srecok
Napisal/a: srecok

Pesmi

  • 28. 07. 2013 ob 16:17
  • Prebrano 604 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 111
  • Število ocen: 3

Zastavica