in s tem končujem cikel o milostljivi kravi in travi

Tvoja serija je nekako v slogu, da vsaka (srečka) zadene. LP

saj veš kak je. kdor ne zna napisati romana piše pesmi, kdor ni za pesmi pač aforizme, kdor ne zna aforizmov pa pač piše kritike. seveda pa se hecam. saj je aforizem morda višek literarnega ustvarjanja. poetični roman v stavku.

glede na to da mi lepo raste 

Artemisia absinthium

pa morda cikel o zdravilnosti le te rožice

zadane pa vsaka, prav vsaka, vprašanje je kaj. od mene ne pričakuj niti sence petana in nikakor nikoli nisem bil petain.

lahko da je res višek literarnega ustvarjanja, ampak kdaj? večina jih je raztelešenih in hladnih ... literarno ustvarjanje ima neko vrednost, če jo ima ... da vzamem tvoje organele in te prekombiniram v novo vrsto, ki bo prej ali slej prišla do težav v lastni biologiji ... bi že nekje kaj narobe zvezal in namesto zrak, bi imel do pljuč speljano debelo črevo in bi se zaciklal ... literarno ustvarjanje je poseganje v materijo, če nje nismo zavestni, smo seveda brezbrižno razigrani in smo sposobniti pisati prave idiotizme ... aforizem je za avstralopitke! za vrsto brez prihodnosti. preobremenjen čelni reženj ... joj postaja težko in lahko postanem žalosten, če bom nadaljeval, zato se bom ustavil in zaključil pri tem; kar želim povedati: Aforizmi so nedonošene misli. ... ker, sicer bi znali biti pesem, ki je je pa res najvišja oblika odnosa do jezika. ustvarjanje je za tiste dobrovoljčke, ki smo jih že orisali

Hawk

lp,

Jure

Aforizem je toliko nedonošena misel, kolikor je nedonošena misel v pesmi. Slab(ši) aforizem je tak. In slab(š)a pesem. Tako poveličevanje ene literarne zvrsti in hkrati degradacija druge se mi zdi nezrelo, pa naj pride od pesnika, aforista, romanopisca, lit. kritika ali zgolj bralca.

tu nekje bi se lahko našla 

če bi se iskala,

sicer pa zakaj iskanje,

če vse poti vodijo nekam.

Kdo/kaj? :) Pesem, kakovost, ostrin/c/a? :) Da, vedno je treba iskati, se strinjam! Pa biti odprt do vseh literarnih zvrsti. Ni zvrst tista, ki vpliva na to, ali je nekaj dobro ali ne. :) Zato me take "definicije", kot jih podaja Jure, motijo.

Tudi mene. Na ta način nismo več daleč od delitve na nižje in višjo raso, kam to pripelje, pa vemo iz zgodovine... Pa verjetno mora imeti pisec primerno višino, barvo las in plave oči. Vsi ostali smo pa zaostali za svetom in tolčemo kamne dokler ne priteče voda.

timy ne pretiravat, in kaj je narobe z lepim izgledom in plavimi lasmi. 

delitve na višjo in nižjo? niti sence tega nisem zaznal. in iz zgodovine nič ne vemo, oz se nismo nič naučili, ker če se bi, ne bi tega, vsaj na tak način, podajali tukaj.

posamezniki in politika sta tisti ki zabredeta. in vsi tisti antisemitizmi in fobije in kaj vem kaj še vse. na koncu bo Wagner kriv za Hitlerja in ne on sam in takratna situacija, schopenhauer za slab položaj žensk, in jaz in ruj in še kdo za položaj literature v naši družbi in potem za položaj poetike v literaturi in za položaj aforizma na naši pesem.si.

pa saj so le besede, ki se jih da 

prestavljat kot šahovske figure,

če le obvladaš kakšen gambit ali

dobro otvoritev na deski življenja.

hotel sem nakazati in vse še piše tako - nedonošena je bilo rečeno v smislu, da en delček napredne misli ji/ oziroma mu (af. namreč) manjka in bi že lahko bil pesem ... tudi dober ... še malo in smo pri dobri pesmi ;)

Delitve nisem želel, še manj pa degradirat ali omejit kogarkoli - želel sem nakazati, da dobre aforizme lahko loči en manjši delček (razvojne ali generične) misli ... pa bi že imeli dobro pesem.

če so moje misli ostre niso mišljene, da jih uporabimo za sam-sebi žile rezat ...

ponujam pogled. ki bo jeziku dal nekaj več ... to moramo odkriti sami.

višje rase in podobne kratke misli pa raje ne bi komentiral, ker spet gov orijo le o tem kako znamo videti   karkoli pač

ne bodimo cmere.

recimo kaj je meni dober aforizem: ne vem kdo je avtor, strelja pa same zelo dobre:

Nismo si umazali rok. Kri je segala le do kolen. (pogled na balkan) seveda potrebuje kontekst.

sicer pa moj namen ni blatiti aforizma - opažam pa da ima zemljsko hibo in to je naš omejen um, ki ni toliko škodljiv, če napišemo pesem - pesem je taka entiteta, da te enkrat sprejme in te začne sama učiti o jeziku,   pri aforizmu je ta preskok veliko težji - ta odnos potrebujemo že na začetku, sicer nas bo odneslo v bilo kero maloro. pesem ima sidrišče v srcu, aforizem v možganih - ta razlika obstaja, zato mi ne zamerite, če imam rajši pesmi,   ki so prijaznejše in vsem dajejo več.

Hawk

lp,

Jure