zaprašeno je bilo
zasneženo pobočje
praznih stopinj
v ozadju se je pretakal voda
kamenje s prsti
pobožalo gladino
oči so zasvetile ob pogledu
ko je sonce ponovno
obiskalo luno
tvoji koraki
so se potopili v megli jutra
da dežniki niso oponašali kapelj
ampak so se poigrali z vetrom
ptice so od daleč
prinesle topel ogenj
dlani so sklenile krog okoli zveri
pobožale prestrašene kožuhe
objemi so dotikali tvoj čudež
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!