Dremež
posedam na zadnjih žarkih
izza oblakov ki ne nosijo sanj
te so pričvrščene na konici
zadnjega krajca
pomita tla so zopet polna suhega listja
na mojo senco preži
potuhnjena mačka
v nikoli osvetljenem kotu
in čaka da padem
v medli zeleni svetlobi
se ovijam v razpršena
pričakovanja nečesa
blagega in odrešujočega
kot prelet divje grlice mimo lic
razkorak pa se širi
do nasprotnih vogalov
dremotne varnosti
Ta večna razpetost med sanjami , pričakovanji, željami , in dremavo resničnostjo,
Kaj bi človek brez sanj, kako bi se razvijal svet brez naše domišljije? To in še mnogo modrih razmišljanj jaz razberem iz tvojih pesmi, mcv. Dobre so.
Prijetne trenutke si naredi in uživaj.
Lp A
Andrejka, najlepša hvala.
Tudi ti se imej lepo.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 25. 07. 2013 ob 22:29
- Prebrano 855 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 449.08