rozeta na mizi

bela nit v zankah

prosevajoč temen les

košato drevo

nekje nekoč ob robu

polja puhastega bombaža

oboje pred menoj

deblo,

ki so ga klestile utrjene roke,

glava misli raztresala

čez ostružke

kapljice krvave smole

bilke posušene

obrane z žuljavimi prsti

čez polje zveni otožna pesem

igla je hitela

skozi bele niti

usta stisnjena

slike plavale med vzorci

vlakna so pletle

neke druge dlani

z drugačnimi sanjami

usukale prejo

oči pogladijo poljski prt

na drevesni mizi

vse zgodbe

in presejane misli

sta slišala

vtkane so v vse pred menoj

molčeča sprašujeta

se kaj lepega porodi

iz nas pokošenih

pi - irena p.