Prosevanja

Ne, nismo vedeli,

da je to jutro
pod vedno prekratko kopreno,
že skoraj čisto presevno.

Ko smo mu izvotlili grče.
Spivnali smolo do zadnje trohe.
V zasušeno lubje vžgali naše sledove.

Nazadnje
pa oklestili predolge ude
in sčistili krempljasto koreninje.

Tedaj zares nismo vedeli.

A saj je preveč izpraznjeno ter golo,
da bi se komu še zmoglo
vtreti pod kožo.

albin

poetesa

Poslano:
25. 07. 2013 ob 10:25

Krasna, Albin. Že nekajkrat sem jo prebrala, pa se mi vsakič drugače izriše. Veliko odkrivanja si narisal v njej. Lp, P. :)

Zastavica

Lucija Lotus Mlinarič

Poslano:
25. 07. 2013 ob 20:15

Kdaj se človek zares zave vrednosti nečesa? Kdaj se človek zaveda te vrednosti? Kdaj ve, kdaj pozna vrednost? Lirski subjekt, ki je tukaj sicer množinski (morda gre za kolektivno nezavedno), razmišlja vzdolž teh smernic. Zave(da) se čarobnosti jutra, ampak prepozno; hkrati pa pravi: A saj je preveč izpraznjeno ter golo, / da bi se komu še zmoglo / vtreti pod kožo.

Konec nas tako vrne na začetek, kjer razmišljamo, do kakšne mere smo sposobni prosevati (v) svet. Čestitke,

Lucija

Zastavica

albin

Poslano:
26. 07. 2013 ob 10:11
Spremenjeno:
26. 07. 2013 ob 10:17

Hvala, Mucamaca. Predvsem pa me veseli, da se ti ta pesem vsakič znova drugače razkrije, saj so tudi načini prosevanja lahko zelo različni.

Zelo sem vesel tudi zares izvrstnega komentarja k pesmi. Hvala, Lucija.

:)

Lp,  albin

Zastavica

Andrejka

Poslano:
26. 07. 2013 ob 11:39

Na pogled tako preprosta, a da misliti, zelo dobra pesem, čestitke Albin.

Lp A

Zastavica

albin

Poslano:
27. 07. 2013 ob 08:15

Hvala Andrejka, me veseli.

Tudi navidez preprosto je lahko...

Lp,  albin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

albin
Napisal/a: albin

Pesmi

  • 25. 07. 2013 ob 08:47
  • Prebrano 1119 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 368.74
  • Število ocen: 13

Zastavica