Peš
Pešačiva,
na tleh vesolja
premikava
in teptava zrelo travo,
odmikava
mrtvo kamenje,
izpod dreves
naju pelje korak,
da slišiva petje ptic,
na najini poti,
ne bova prišla hitro
a kljub temu
ničesar ne bova
prehitela,
morda samo polža,
ki spi v svoji hišici
in naju skrivaj opazuje,
najine korake,
ki počasi hitijo
proti domu.
IŽ-lev
Poslano:
25. 07. 2013 ob 07:46
Poslano:
26. 07. 2013 ob 05:02
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 25. 07. 2013 ob 02:32
- Prebrano 680 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 239.7
- Število ocen: 7