Ko zaprem oči

se preselim

na srebrno zvezdo,

skozi noč brez oblaka

gledam tisoče luči,

vidim premike avtov,

odsev reke,

ki teče ob robu mesta,

čutim veter

kako blago piha

in mi dviguje spalno srajco,

čutim utrip srca,

kako se dotika mojih prsi

in kožo, ki se napenja,

na srebrni zvezdi

se dogaja dan naprej,

kakor da ne spim,

kakor da nimam zaprtih oči,

le da sem malo višje

in mesto pod menoj

posuto s tisoč lučmi

utripa kakor v luna parku.

IŽ-lev