prebujenje
Nekoč sem spala,
nisem videla sreče,
ki je šla mimo mene,
ni se mi dalo prebirati
malega tiska
na pogodbi življenja.
Zastor se dvigne,
slišim travnik, ki zeleni
in vonjam vetrove sveta,
sreča namigne z oblaka,
ki ga lovi nebo
in ga skrivajo sence.
Zbujena sem,
diši mi skodelica juhe in trohneče listje,
zdaj znam prebrati,
da vsakdo nima odeje, ko pride mraz!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 24. 07. 2013 ob 16:38
- Prebrano 671 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 119.3
- Število ocen: 3
