


Pesem posvečam, v trpljenju
in bolečini, našim pogrešanim*
Te fotografije so bile narejene
le za izdajo njihovih potnih listov,
za tedaj, ko bi šli študirat.
Kje bi si mislili, da bodo ostale
in da jih bodo stiskale, tako dan in noč,
roke njihovih mater,
roke njihovih zaročenk,
roke njihovih žená,
da bodo v šolskih torbah njihovih otrok.
Ko bi si mislili, si vsaj ne bi posadili
čepice tako postrani, da bi bilo bolj izrazito,
ne bi se nasmihali, da bi poudarili nasmeh.
* Poleti 1974 je med invazijo in po njej izginilo več kot 1.600 grškociprskih vojakov in civilistov.
Κostas Montis (1914 - 2004)
Ciprski pesnik in pisatelj Kostas Montis velja za enega pomembnejših povojnih piscev v grškem jeziku. Njegova dela so prevedena v mnoge evropske jezike. Večkratni nagrajenec za književnost in kandidat za Nobelovo nagrado, dopisni član Atenske akademije ter častni profesor Univerz na Cipru in v Atenah, se je rodil v Famagusti, na danes zasedenem delu Cipra. Montis je pesnik preprostih trenutkov življenja, ki razkrivajo nepomembnost človekovega obstoja, a hkrati tudi njegovo moč in radost ob vsakdanjih, v resnici pomembnih malenkostih. Globoko zaskrbljen za svojo domovino je v svojih delih spregovoril o ciprskem boju za osvoboditev izpod Angležev (1955-1959) ter o življenju po osamosvojitvi leta 1960, s pomembnim mejnikom - izkrcanjem turške vojske na severu Cipra in okupacijo več kot tretjine ozemlja julija 1974 (na njem so ustanovili turško republiko Severni Ciper, ki pa je ne priznava nobena druga država).
Podpredsednik Atenske akademije profesor Nikolas Konomis je pesnika predstavil z besedami: "Kostas Montis je eden največjih živečih grških pesnikov, gotovo pa tisti, ki je na edinstven način obnovil novejšo liriko in obogatil, z gledišča Cipra, grško poezijo. Med več kot sedemdesetletnim literarnim ustvarjanjem mu je uspelo spretno izkoristiti avtentične ritme, temperaturo in energijo globljih zgodovinskih in čustvenih nihanj ciprskih duše, dihanja in ljudi. V svojem mogočnem opusu je beležil pretrese na otoku (erotične, socialne, politične) in ujel vse pomene ciprskega sveta ... ter uporabil bogastvo jezikovnega, zgodovinskega in kulturnega izročila grštva … "

Komentiranje je zaprto!