Tiha miniatura o prevetritvi podstrešja, spominov, zavedanja. Doživljanje praznine miru nekoliko zmoti podoba "požirki spoznanja", bolj "požirki" kot spoznanje. Bi lahko uporabila kakšen drug izraz na tem mestu? LpJ!

pozdravljena, Jupiter; hvala za komentar in nasvet; z veseljem sem ga upoštevala in upam, da sem "zadela";                                                                                     lp, Breda

Breda, mogoče te peljem v manj ustrezno smer - moderiranje ni lahko :) "Z grenkim spoznanjem" konkretno vpeljuješ  čustveni odziv, ki je bil prej samo nakazan, v  pesmi pa izstopajo ravno nedoločne vsebine soočenja lirskega subjekta s svojo preteklostjo: »slutnja navdiha«, »navidezna praznina sili čez rob«, »zajemam praznino (miru)«.

'Grenko spoznanje'  je že precej zdelana zveza, ki bi v kakšen drugem kontekstu bila tudi uporabna, le tukaj preveč konkretno  utirja slutnjo pesniškega subjekta. Ker gre za »zajemanje iz navidezne praznine«, bi grenkobo spoznanja lahko izrazila takole:

Občutki navidezne praznine
silijo čez rob prepiha.

Vsa težja
zajemam praznino miru.

Da »požirke grenkega spoznanja« izraziš bolj skozi podstrešno, prepišno zaznano doživljanje.

Jupiter, hvala za bogat komentar in vodenje; vesela sem vsakega trenutka, ki prinese kaj novega, boljšega; lep dan ti želim,                                                Breda

V vročih, soparnih dneh, kot so v zadnjem obdobju, nam ustreza, da pod kožo začutimo nekaj svežega prepiha. Podstrešja, neizolirana, so na udaru zunanjih vremenskih vplivov in mesto za odlaganje (od)večne navlake. Zatohlost začne tiščati navzdol. Začutimo vzgib, da se podamo na podstrešje, odpremo line in težke kovčke z oglodanimi vogali. Skušamo razumeti, zakaj je zdaj tako, kot je, iz česa včasih vre včasih mezi navdih za zdajšnje besede in odnose. Ko se sklonimo nad kovček, se začnemo po požirkih zavedati teže preteklih doživetij , ki v obliki spominov preplavljajo robove. Kaj ob tem doživlja lirski subjekt? Ko takole zajema vsebino iz podstrešnega kovčka, verjetno res občuti mešanico grenkobe, teže spoznanja, zaznava praznino miru, ki ji Breda daje izraz tudi v tankah in haikujih.

Bredina pesem z minimalnimi potrebnimi jezikovnimi sredstvi slika trenutke soočanja s sabo.

Lep pozdrav,

Silvana

Breda, zanimiva pesem, prikliče stare spomine in željo po novih.

Moja pripomba: morda bi besedo praznina v zadnjem verzu zamenjala s kakšno drugo, zaradi ponavljanja (predlog: votlost miru). Ali pa (ker je ta besedna zveza tudi v naslovu) da spremeniš prvo praznino (občutki navidezne praznine) v občutki navidezne votlosti.

Lp in še veliko podobnih pesmi,

Vesna.

Bogat komentar, lepe misli, dobre želje in uporabni nasveti; zahvaljujem se ti, Silvana in hvala tudi tebi, Vesna; lep pozdrav obema in vsem, ki vam je podčrtanka všeč;                                                                                              Breda