Izgubljena v naju
Še ko spim,
iščem sled začetka.
Prekrita z iluzijo,
da najdem ključ do vrat,
priraščenih na čas.
Obsesija z vprašanjem,
kdo se je prvi zavedel lepote,
spreminja jezik mojega življenja
v tišine, medmete in
stopnjujoče ritme dihanja.
Metronom si,
ki neusmiljeno spušča
utež na nihajoči bližini.
Veš, da ti bom,
uročena in s spuščenimi očmi
sledila.
Do nekega večera,
ko ne bova več zmogla
sleči dneva.
Poslano:
23. 07. 2013 ob 12:16
Spremenjeno:
23. 07. 2013 ob 22:37
premik skozi prostor sproži in zahteva svoj čas ...
Ko se bova ločila, si bova lahko podala roke - tako omamiva ves čas - zgodi se, ti imaš telo, jaz tudi - lahko si seževa v roki ... - telepatija je ogrodje naših duš, duh prestopa, ko se vrne v nas nas napolne - spoznam te :)
la vita meravigliosa
vse je že tu.
odlična pesem
lp,
Jure
urednica
Poslano:
23. 07. 2013 ob 22:05
Spremenjeno:
24. 07. 2013 ob 10:27
Imenitne prispodobe minevanja (ključ od vrat, priraščenih na čas // Metronom si, / ki neusmiljeno spušča / utež na nihajoči bližini), ki je zamejana tudi z bližino (in oddaljenostjo) in predanostjo. Morda bi spremenila le konec pesmi, se mi zdi, da tisti jok nekako ni na (pravem) mestu? Sploh je jok? Razmisli.
Lp, Ana
Hvala, Ana. Poskusila sem spremeniti. Se ti zdi tako bolje?
Poslano:
23. 07. 2013 ob 22:21
Spremenjeno:
24. 07. 2013 ob 08:34
Uf, Jure, hvala. Sprašujem se, če znaš misli brat. Kot bi v moj temporalni možganski reženj pogledal.
La vita meravigliosa, ja :)))
Poslano:
23. 07. 2013 ob 22:55
Spremenjeno:
23. 07. 2013 ob 23:10
Meni se je utrnil takle zaključek : )
Veš, da ti bom,
uročena in s spuščenimi očmi
sledila.
Veš, da se bova
le sprehodila do neizhoda.
Lp, Marko
Poslano:
23. 07. 2013 ob 23:10
Spremenjeno:
23. 07. 2013 ob 23:18
Hvala, Marko. Je nekaj na tem, kar pišeš ... Pomensko začutim, da si blizu. Samo ta sprehodila mi je preveč dovršno nekako ... Moram še malo pretuhtati. Ampak jutri ... Danes grem samo še spat :)).
Lahko noč!
Naj ti spanec prinese pravi zaključek : )
Ln
Poslano:
23. 07. 2013 ob 23:45
Spremenjeno:
24. 07. 2013 ob 08:01
lahko se nehaš spraševat ... seveda, a ne zadanem vedno ta prave/ga. :) itak (tako je z vsemi - ni druge razlage za možnost biti)
lp,
JUre
Kaj pa tak zaključek? Ana? Marko? Drugi?
Jure, to je to ... Da človek čudnosti enostavno ne aplicira na druge. Vedno meni(m), da je zaprta v njegov svet. ;)). Bodi lepo! P:)
Poslano:
24. 07. 2013 ob 14:27
Spremenjeno:
24. 07. 2013 ob 14:41
Ker imaš že življenje prej, mi to na koncu nekako ne deluje.
Ne vem, mogoče: sleči dneva?
dan = življenje, noč = smrt, počitek
Morda se le brcnil v temo ; )
lp, Marko
Ja, Marko. To mi je pa všeč. Res :)). Hvala!
urednica
Poslano:
25. 07. 2013 ob 20:18
Spremenjeno:
25. 07. 2013 ob 20:39
Zdaj pesem deluje v vseh niansah, vsaj meni. Čestitke,
Ana
Poslano:
25. 07. 2013 ob 20:35
Spremenjeno:
25. 07. 2013 ob 20:39
mucamaca, ni zakaj : )
Tudi meni deluje : )
Lp, Marko
Ana, hvala!
Marko, črtici sta tudi tvoji. ;))
Lep večer obema!
P.
Poslano:
25. 07. 2013 ob 20:42
Spremenjeno:
25. 07. 2013 ob 20:49
Ah ne, to sta tvoji brčici ; )))
Lp
Super pesem. Le nekaj malega bi pripomnila - v nama je raba, ki je nekako manj primerna (kolikor sem seznanjena bo v novem Pravopisu tudi odsvetovana), pogosteje oz. bolj ustaljeno se uporablja zveza v naju. Ni pa raba takšne oblike mestnika, kot jo imaš ti, napačna. Le stilistično oz. glede na dejansko rabo jezika in njegov razvoj, je bolje uporabiti drugo različico ...
Lp, Lucija
Aha, Lucija. Zelo umestna pripomba. Nisem kakšen strokovnjak za jezik, pa tega nisem vedela. Mi lahko kot urednica to popraviš, prosim?
Lp, Polona.
Sem. :) In čestitam! Res dobra metaforika. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 23. 07. 2013 ob 11:28
- Prebrano 2343 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 595.68
- Število ocen: 16