LJUBEZEN DO GROBA (Jože Tisnikar)
repati sonet
Neke tople julijske noči sem delal
v prosekturi. Na mizi je ležalo
mlado, lepo dekle. Zaposljevalo
me njeno kratko je življenje, premleval
o njeni sem naturi, o ljubezni,
ki je morda nikdar ni doživela,
medtem, ko zunaj čričkov zbor prepeval
ljubimcem je o sreči neizmerni.
Potem, ko sem odprl njeno truplo
in jo pripravil za pregled, sem v svojem
kletnem ateljeju napravil sliko
s punco, ki fant jo stiska krčevito
na golih tleh in črička zad, ki poje
o smrti neizbežni, da se s slutnjo
črno je ona zdrznila od groze.
Poslano:
19. 07. 2013 ob 18:09
Spremenjeno:
19. 07. 2013 ob 21:45
Braaavoooo! 
Čista petka.
Samo krokarja si spustil. :) Preveč tipičen?
LP B
hvala, imam monografijo o Tisnikarju v kateri je približno 60 slik, pa niti na eni ni krokarja, so samo vrani...
Aja, no. :) Sem mislila, da so vse tisto krokarji, ker je Krokar tako znan. Mi je pa zelo všeč, kar si napisal zdaj in tudi vse dosedanje ubeseditve slikarjev, zelo izvirno in slikovito. :)
LP B
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 19. 07. 2013 ob 17:40
- Prebrano 730 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 234.13
- Število ocen: 7