Napisal je pesem

in šel z njo na tržnico,

da bi jo prodal,

celo ali po koščkih,

za rezervne dele.

Razstavil jo je

na verze in kitice,

jo okrasil z nekaj metaforami

in jo ponudil očem in razumu,

duši in lakotnim prstom.

Na sosednji stojnici

se je bohotila

neka druga pesem.

Pesnika sta hvalila

vsak svojo umetnijo,

besedovala sta in kričala,

se zmerjala in hudovala.

V znoju in jezi

sta drug drugemu

scefrala kožo,

polomila kosti

in obležala na robu skomin

brez zavesti.

Pozno zvečer

tega čudnega dne

sta zaman iskala svoji pesmi.

Radovednici sta že zdavnaj

z roko v roki

nasmejani

odhiteli živet svoje življenje.

Vesna Šare