20
Stoje le na prstih lovim ravnotežje,
z obrazom prislonjena na hladen les in
z očmi zazrta v nebo in stotine oblakov
iščem rjavo knjigo na najvišji polici,
ki mi jo je nekdo podaril za dvajseto.
Najdem jo prašno,
prelistam,
in glasno preberem
zadnja dva verza na strani:
Čas,
ki odpira najlepšo pesem.
Popolno ujet trenutek dneva.... :D
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
- 17. 07. 2013 ob 12:34
- Prebrano 862 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 215.97