
(Milenu Šelmiću)
Svi potrošeni odgovori
nikada nisu ni bili
istinski dodjeljeni
pravom pitanju
kad se piše perom
izgubljene ptice
vijesti stižu nekom
pogrešnom putanjom
i sve se uglavnom
svodi na isto
(adresa nepoznata)
što te nema
u svakoj pjesmi
zaborav da brišeš
makar i nevješto
nakon svega
predstoji tek
duga šutnja
od koje kolorit postaje
samo crno i bijelo
pomračenjem zvijezda
iskrpano nebo
nalik na srce
iz nečijih pjesama
svako sljedeće pismo
što ostaje samo
sjećanjem
od oka
da se piše
Ko pisma, ki ne bi našle naslovnika, ostajajo v očesu, ne sledi jim zapis s ptičjim peresom, postanejo spominjanje in (morda) enosmerna komunikacija. Pesem, ki potegne vase s posebnim nerazrešljivim vzdušjem, lepo teče in vredna je večkratnega branja, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Danja Đokić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!