(Milenu Šelmiću)
Svi potrošeni odgovori
nikada nisu ni bili
istinski dodjeljeni
pravom pitanju
kad se piše perom
izgubljene ptice
vijesti stižu nekom
pogrešnom putanjom
i sve se uglavnom
svodi na isto
(adresa nepoznata)
što te nema
u svakoj pjesmi
zaborav da brišeš
makar i nevješto
nakon svega
predstoji tek
duga šutnja
od koje kolorit postaje
samo crno i bijelo
pomračenjem zvijezda
iskrpano nebo
nalik na srce
iz nečijih pjesama
svako sljedeće pismo
što ostaje samo
sjećanjem
od oka
da se piše
urednica
Poslano:
17. 07. 2013 ob 21:04
Spremenjeno:
17. 07. 2013 ob 21:51
Ko pisma, ki ne bi našle naslovnika, ostajajo v očesu, ne sledi jim zapis s ptičjim peresom, postanejo spominjanje in (morda) enosmerna komunikacija. Pesem, ki potegne vase s posebnim nerazrešljivim vzdušjem, lepo teče in vredna je večkratnega branja, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Danja Đokić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!