Poslano:
16. 07. 2013 ob 22:24
Spremenjeno:
05. 03. 2014 ob 22:25
Med sporazumevanjem se včasih spotikamo, komunikacija v Juretovi pesmi pa teče. Lahko tudi leti, hodi, si piše. Ne obremenjuje se z načinom, vselej najde pot, da sporočilo in oba udeleženca prideta na želeni naslov: domov. V pesmi je že celota zračno-zemeljskega prostora zasnovana kot domovanje: okno svoji oprijemljivi kompaktnosti navkljub dopušča (neštete) poglede, najdeta se prostor in čas za izmenjavo misli, skozi vrata diha prepoznavna bližina pozdrava. Pesem je v nežni, lirični širini spravljena z vsem, kar se dotakne subjekta - in kar pride in se dotakne, je v vsakem trenutku dobro. Bralca pesem odnese v poletnem dihu, tako, kot neobremenjeno zanaša že posamezne kitice ... Jupi, Silvana
jupiii,
ta pesem mi je draga - zelo draga - tako zelo; ker je nekomu posvečena - oziroma z nekom v mislih sem tokrat pustil besedam, da ležejo med naju, na naju ...
na nama. Hvala Silvana :) za komentar in še za nekaj več.
Tok tok ;)
lp,
Jure
Hvala tudi tebi, Jure. :) Lep dan, Jupi
Poslano:
17. 07. 2013 ob 08:50
Spremenjeno:
17. 07. 2013 ob 10:08
čestitke, Jure; pesem, h kateri se vračaš, ker je posebna in preprosto lepa; lep dan ti želim, Breda
hvala Breda - tudi sam se vračam :) Hvala tudi za lep dan
lepe pozdrave,
Jure
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ÷
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!