ZDAJ JE PRAVI TRENUTEK

Milijon let gori med nama,

milijon let, v katerih so izumirale vrste

in se rojevale na istem mestu nautilusa,

v katerih so se vrstili vlažni dnevi in deževne noči,

sušna obdobja in žgoča sonca,

da je morje skoraj vrelo.

Posejana so bila semena, dozorela prej,

preden so našla drstišče v modri svetlobi globin,

kjer samozadostnost ni omogočala združitve

nad še vedno delujočimi kraterji.

 

Samo naključje je odločilo,

da nisva pračloveka,

Kleopatra in Cezar, Marie in Pierre Curie,
Tristan in Izolda, očarana z zvoki harfe,

na katero igrajo vetrovi morja;

Orfej in Evridika sva, Romeo in Julija,

dve enako izgubljeni školjki, ujeti v hip.

V njem smrtniki preštevamo svoja leta,

izgubljene priložnosti, srečne trenutke, ki so edino, kar šteje

in o čemer je pel Orfej do svojega bridkega konca.

 

In vendar je hip, vidiš, hip:

ali blodnja ali slepljenje ali privid

leč, skozi katere se vidiva enaka in blizu,

v drugem hipu različna,

kar naju povezuje in privlači,

ločuje in odbija, mede kot sneg z neba,

kjer sva najneznatnejši snežinki neimenovanega oblaka.

Milijon let je in vendar se zdi,

da je ravno zdaj tisti trenutek

za preseganje ekstremnega tlaka nad globino.

ius

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 07. 2013 ob 08:45
Spremenjeno:
11. 07. 2013 ob 11:56

Pesem na zanimiv način razpre milijonsko zgodovino in jo izstisne v pravi  trenutek (ljubezni), verzi se gradijo kot geološke plasti, so slikoviti, če vsakega posebej dojameš. Meni nekako nagaja ta primerjava ljubezenskih zgodb: nisva pračloveka, ne Kleopatra ali Cezar ... ampak sva kot Tristan in Izolda, Romeo in Julija  - v čem so si prejšnji zares  ralični od teh drugih?? Da sta lirska subjekta (kot bralec se sprašujem po čem?) podobna drugim, prvim pa ne? Če bi šlo za resničnost življenja  ali za "slavnost", se mi zdijo vsi primeri (še posebej, ker v pesmi naprej tako lepo razdelaš hipnost, neznatnost, ki pa je lahko za tistega, ki se v njej nahaja, vseobsegajoča ne glede na čas in karkoli drugega) nekako podobni med seboj?

Lp, Ana  

Zastavica

ius

ius

Poslano:
11. 07. 2013 ob 10:45

Ana, pračloveka sta omenjena zaradi razlike v času. Kar se tiče ljubezni med navedenemi pari so pa razlike med (Tristan-Izolda, Romeo-Julija, Orfej-Evridika) tistim, ki so bile med Cezarjem in Kleopatro in med Marie in Pierrom Curie. Pa vendar so kljub taki časovni odmaknjenosti, te zgodbe prvih treh parov podobne zgodbi, ki sem jo opisoval, le da sta današnja subjekta v primerjavi z navedenimi neznatna in nikoli ne bosta za druge ljudi tako pomembna kot so bili omenjeni. Podobnosti so, ampak v nekaterih podrobnostih pa vidim velike razlike, zato sem jih tako navajal. Pri pisanju je bila tudi misel, da takšna sfera med pari lahko še danes obstaja, ne glede na drugačno stopnjo civilizacije.

Hvala za lep komentar in te lepo pozdravljam.    ius

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
11. 07. 2013 ob 11:55

Joj, a lahko še jaz nekaj pripomnim. smiley

Vprašanje se mi zdi zelo na mestu! Tudi sama sem razmišljala, v čem je pravzaprav razlika med naštetimi pari in nazadnje našla nekaj: Razlika se mi zdi v tem, da so pračlovek, Cezar, Kleopatra in Currieja v resnici obstajali - torej so imeli med temi milijoni let svoj trenutek (hip), za razliko od ostalih: Romea in Julije, Orfeja in Evridike in Tristana in Izolde, ki so pravljični junaki in zaradi tega po svoje večnejši? Mogoče se pa lirski subjekt počuti večnejši, nekako ne čisto resnično: kot v pravljici?

Samo ideja. smiley Lep pozdravček obema!

 

 

Zastavica

ius

ius

Poslano:
11. 07. 2013 ob 12:36
Spremenjeno:
11. 07. 2013 ob 13:11

Hvala za komentar.

Lep pozdrav. smiley

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
11. 07. 2013 ob 12:48

Čestitke, ius!

Naj živijo pravljice! : )

 

Lp, Marko

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 07. 2013 ob 12:49
Spremenjeno:
11. 07. 2013 ob 13:17

Pozdravljena, ja, saj ravno to se mi je postavljalo kot vprašanje: ali resničnost / neresničnost sploh igra kakšno vlogo v tako dolgi zgodovini (ko niti ne vemo več, koliko vrst praljudi je obstajalo ...) in koliko ni bila najprej resničnost, da je potem nastala bajka .... in ali niso vse te zgodbe ljubezni (resnične ali izmišljene) pravzaprav enake .... Zato se mi je zdelo nerelevantno primerjati pare samo na osnovi resničnosti / domnevne bajke, da bi v nadaljevanju prikazali, kako važen je vsak hip življenja med dvema (ne glede na to, ali sta brezimna ali razvpita ...). V tem kontekstu se mi zdi problematično vleči razlikovanje na ta način -  v pesmi, ki pa mi je sicer izjemno všeč. 

Lp, Ana

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
11. 07. 2013 ob 13:17
Spremenjeno:
12. 07. 2013 ob 02:15

Imate prav. Sem si prebrala o osnovah legende o Tristanu in Izoldi, če še koga zanima, je tule dokaj jedrnato napisano:

"There is more evidence for it than there is for King Arthur."

http://answers.yahoo.com/question/index?qid=20100723201322AAM7nxj

Menda je tako, da kakršno koli ljubezen človek doživi ali napiše - je to storil že nekdo pred njim ... Ker nas je toliko in smo vsi tako zelo vpleteni.

Da si še malo izmišljujem razlike, če me je že ravno zgrabilo: laugh druga skupina parov je nesrečnejša, ker jih ovira družba (Romeo), pa smrt (Orfej), narodna pripadnost ... smiley

LP Beatrice

 

 

Zastavica

ius

ius

Poslano:
11. 07. 2013 ob 13:41
Spremenjeno:
12. 07. 2013 ob 07:44

Hvala, Marko.

Lep pozdrav.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 07. 2013 ob 22:44

Pesem je taka, da se bralec vrača k njej. Razmislek o (ne)logičnosti primerjanja z znanimi pari ljubezenske zgodovine človeštva pa naj ostane za takrat, ko bo pesem morda uvrščena v zbirko ali knjigo. 

Lp, Ana 

Zastavica

prašeg

Poslano:
12. 07. 2013 ob 02:15
Spremenjeno:
12. 07. 2013 ob 02:15

 

Beatrice, mislim, da si bližje z drugim komentarjem, kar se tiče razlik, kot pa s prvim. :) Ljubezen vseh teh parov v legendah je bolj tragična, kratkotrajna in zidealizirana kot tista npr. Cezarja in zakoncev Curie. Ravno to bi bila lahko primerna razlika, ker subjekt tu

dve enako izgubljeni školjki, ujeti v hip.

V njem smrtniki preštevamo svoja leta,

izgubljene priložnosti, srečne trenutke, ki so edino, kar šteje

in o čemer je pel Orfej do svojega bridkega konca.

izraža svojo izgubljenost in hipnost svojega obstoja ter s tem svoje ljubezni, do katere ima tak bolj pesniški, manj naraven in zidealiziran odnos, torej tak, kot je v legendah in pesmih. To je glavna razlika med njimi - ljubezen in pogled nanjo. Torej, zdaj je pravi trenutek za preseganje tlaka nad globino, trenutek, da uživata to kratkotrajno srečo in ljubezen, kot npr. romeo in julija, pred zapletom in preden oba tragično končata. Nekako je cela pesem le sestavni delček teh legend, takrat ko se junaka odločita, da bosta kljub morebitnim posledicam in vsem trenutnim preprekam skupaj, ne glede na vse, ker jima ta trenutek toliko pomeni.

Zastavica

ius

ius

Poslano:
12. 07. 2013 ob 09:05

Ana, hvala za podčrtanko.

Lp  ius

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
12. 07. 2013 ob 13:06

Ius, našel si elegantno rešitev (odstranitev primerjave "ampak sva kot") - in vidiš, to je zdaj to. Kako majhna sprememba, pa smo vsi zadovoljni ;))

Lp, Ana

Zastavica

ius

ius

Poslano:
12. 07. 2013 ob 13:39

Ana, me prav veseli. Hvala, da si opozorila na to in da sem sploh začel potem razmišljati o tem.

Lp  ius

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

ius
Napisal/a: ius

Pesmi

  • 10. 07. 2013 ob 13:57
  • Prebrano 1309 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 430.08
  • Število ocen: 13

Zastavica