Pesem na zanimiv način razpre milijonsko zgodovino in jo izstisne v pravi  trenutek (ljubezni), verzi se gradijo kot geološke plasti, so slikoviti, če vsakega posebej dojameš. Meni nekako nagaja ta primerjava ljubezenskih zgodb: nisva pračloveka, ne Kleopatra ali Cezar ... ampak sva kot Tristan in Izolda, Romeo in Julija  - v čem so si prejšnji zares  ralični od teh drugih?? Da sta lirska subjekta (kot bralec se sprašujem po čem?) podobna drugim, prvim pa ne? Če bi šlo za resničnost življenja  ali za "slavnost", se mi zdijo vsi primeri (še posebej, ker v pesmi naprej tako lepo razdelaš hipnost, neznatnost, ki pa je lahko za tistega, ki se v njej nahaja, vseobsegajoča ne glede na čas in karkoli drugega) nekako podobni med seboj?

Lp, Ana  

Ana, pračloveka sta omenjena zaradi razlike v času. Kar se tiče ljubezni med navedenemi pari so pa razlike med (Tristan-Izolda, Romeo-Julija, Orfej-Evridika) tistim, ki so bile med Cezarjem in Kleopatro in med Marie in Pierrom Curie. Pa vendar so kljub taki časovni odmaknjenosti, te zgodbe prvih treh parov podobne zgodbi, ki sem jo opisoval, le da sta današnja subjekta v primerjavi z navedenimi neznatna in nikoli ne bosta za druge ljudi tako pomembna kot so bili omenjeni. Podobnosti so, ampak v nekaterih podrobnostih pa vidim velike razlike, zato sem jih tako navajal. Pri pisanju je bila tudi misel, da takšna sfera med pari lahko še danes obstaja, ne glede na drugačno stopnjo civilizacije.

Hvala za lep komentar in te lepo pozdravljam.    ius

Joj, a lahko še jaz nekaj pripomnim.

Vprašanje se mi zdi zelo na mestu! Tudi sama sem razmišljala, v čem je pravzaprav razlika med naštetimi pari in nazadnje našla nekaj: Razlika se mi zdi v tem, da so pračlovek, Cezar, Kleopatra in Currieja v resnici obstajali - torej so imeli med temi milijoni let svoj trenutek (hip), za razliko od ostalih: Romea in Julije, Orfeja in Evridike in Tristana in Izolde, ki so pravljični junaki in zaradi tega po svoje večnejši? Mogoče se pa lirski subjekt počuti večnejši, nekako ne čisto resnično: kot v pravljici?

Samo ideja.  Lep pozdravček obema!

Hvala za komentar.

Lep pozdrav.

Čestitke, ius!

Naj živijo pravljice! : )

Lp, Marko

Pozdravljena, ja, saj ravno to se mi je postavljalo kot vprašanje: ali resničnost / neresničnost sploh igra kakšno vlogo v tako dolgi zgodovini (ko niti ne vemo več, koliko vrst praljudi je obstajalo ...) in koliko ni bila najprej resničnost, da je potem nastala bajka .... in ali niso vse te zgodbe ljubezni (resnične ali izmišljene) pravzaprav enake .... Zato se mi je zdelo nerelevantno primerjati pare samo na osnovi resničnosti / domnevne bajke, da bi v nadaljevanju prikazali, kako važen je vsak hip življenja med dvema (ne glede na to, ali sta brezimna ali razvpita ...). V tem kontekstu se mi zdi problematično vleči razlikovanje na ta način -  v pesmi, ki pa mi je sicer izjemno všeč. 

Lp, Ana

Imate prav. Sem si prebrala o osnovah legende o Tristanu in Izoldi, če še koga zanima, je tule dokaj jedrnato napisano:

"There is more evidence for it than there is for King Arthur."

http://answers.yahoo.com/question/index?qid=20100723201322AAM7nxj

Menda je tako, da kakršno koli ljubezen človek doživi ali napiše - je to storil že nekdo pred njim ... Ker nas je toliko in smo vsi tako zelo vpleteni.

Da si še malo izmišljujem razlike, če me je že ravno zgrabilo: druga skupina parov je nesrečnejša, ker jih ovira družba (Romeo), pa smrt (Orfej), narodna pripadnost ...

LP Beatrice

Hvala, Marko.

Lep pozdrav.

Pesem je taka, da se bralec vrača k njej. Razmislek o (ne)logičnosti primerjanja z znanimi pari ljubezenske zgodovine človeštva pa naj ostane za takrat, ko bo pesem morda uvrščena v zbirko ali knjigo. 

Lp, Ana 

Beatrice, mislim, da si bližje z drugim komentarjem, kar se tiče razlik, kot pa s prvim. :) Ljubezen vseh teh parov v legendah je bolj tragična, kratkotrajna in zidealizirana kot tista npr. Cezarja in zakoncev Curie. Ravno to bi bila lahko primerna razlika, ker subjekt tu

dve enako izgubljeni školjki, ujeti v hip.

V njem smrtniki preštevamo svoja leta,

izgubljene priložnosti, srečne trenutke, ki so edino, kar šteje

in o čemer je pel Orfej do svojega bridkega konca.

izraža svojo izgubljenost in hipnost svojega obstoja ter s tem svoje ljubezni, do katere ima tak bolj pesniški, manj naraven in zidealiziran odnos, torej tak, kot je v legendah in pesmih. To je glavna razlika med njimi - ljubezen in pogled nanjo. Torej, zdaj je pravi trenutek za preseganje tlaka nad globino, trenutek, da uživata to kratkotrajno srečo in ljubezen, kot npr. romeo in julija, pred zapletom in preden oba tragično končata. Nekako je cela pesem le sestavni delček teh legend, takrat ko se junaka odločita, da bosta kljub morebitnim posledicam in vsem trenutnim preprekam skupaj, ne glede na vse, ker jima ta trenutek toliko pomeni.

Ana, hvala za podčrtanko.

Lp  ius

Ius, našel si elegantno rešitev (odstranitev primerjave "ampak sva kot") - in vidiš, to je zdaj to. Kako majhna sprememba, pa smo vsi zadovoljni ;))

Lp, Ana

Ana, me prav veseli. Hvala, da si opozorila na to in da sem sploh začel potem razmišljati o tem.

Lp  ius