ravnotežni kamenčki pršijo
skozi polža v srednjem ušesu
se izenačujejo stiski s sivino
v slojih obsedajo možgansko dno
usedajo se
usedajo
vse dajo in še več
kar je tvojega in kot prožilnik
tipkarskega stroja
vskočijo v medceličnino skozi očnico
zelenega zrkla
sedaj
sedaj
se daj vso
zaobli moja usta s svojimi
obljubi me
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gaber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!