Refren
V odzvenu tišine,
kjer senca obeša svoje lovke
na zbledele stene
zapuščenega sidrišča,
okorno tavanje besed
drsi v objem samote.
Praznina se lepi
na obešalnike nesmisla,
v stičišču grla
solze igrajo svoj refren.
Zelo dobra pesem, se dotakne.
Morda bi le besedo obeša v drugi kitici zamenjala s katero drugo, ker se ponavlja.
Lp,
Vesna.
Vesna, hvala za vzpodbudo in nasvet; lp ;
Breda, na tem mestu imam priliko, da tebi čestitam :)
Lp, Lea
Poslano:
09. 07. 2013 ob 14:55
Spremenjeno:
09. 07. 2013 ob 15:45
Še enkrat pozdravljena; hvala;
odlična pesemska miniarura, Breda, res se takoj usede in na nežen način bralcu postreže z prefinjenim izrazom neke žalosti, izgube, brezupa, spomina. Brez patetike!
čestitke.
Lp, lidija
Hvala, Lidija - za komentar in čestitke; lp, Breda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Breda
- 09. 07. 2013 ob 12:52
- Prebrano 952 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 435.52
- Število ocen: 11