Belo na črnem
Še vedno jo čakam.
Pogosto pride pozno.
Včasih sploh ne.
Nekoč je prihajala pogosteje.
Zdaj je papir bolj prazen.
Mogoče sem kriv jaz,
mogoče sekunde.
Mogoče pa kar papir sam,
čeprav se dela, da je raven.
Ravno tako prazen je,
da se po njem sekunde
vlečejo prav počasi.
Še vedno tečejo, le... drugače.
Tudi tisti pogovor zadnjič je bil takšen.
Bolj prazen namreč.
Ni vedno tak.
Pravzaprav je tak zelo poredkoma
in tu za tovrstno praznino gotovo nisem kriv jaz - čveka.
Brezvezne besede mi grejo brez težav z jezika,
tiste težke pa so svoja sorta.
Odvisne so od dneva...
Še vedno jo čakam.
Pogosto pride pozno.
Včasih sploh ne.
Včasih nepričakovano.
Zdaj je tu.
Samo še piko naredim
.
Še kako res; odvisne od dneva :)
Mislim, da nisi zaman čakal. :)
Lp, Lea
Obetavna pesem, prašeg! Zelo. Fina ideja, izpeljava v delu ... morda bi jo še malo izčistil, da bi gladkeje prišel do tiste pike (tu pa tam se preveč razvleče in izgubi fokus), skrajšaj, po moje, no, to je le nasvet, ne vsiljevanje ... Pa tistole:
Nekoč je (? prihajala) - ( !ne prišla) pogosteje.
Lp, lidija
Me veseli, da se vama dopade in hvala za popravek :)
Ponekod sem želel, da fokus malo popleše, ker se mi zdi, da potem vse izzveni bolj pristno in ujame duh tistega trenutka, kot nekakšno premlevanje vsega tisti hip. Res pa je, da je ponekod tega mogoče malo preveč. Bom še malo razmislil kaj bi vrgel ven.
Ko sem iz worda lepil sem, sem pozabil prvo kitico v wordu, jo prilagam spodaj, kamor bom nalepil začetno verzijo, da se jo lahko primerja s popravljeno. Ko tako berem, se sprašujem, če je mogoče nepotrebna in mi je ni treba dodajati. Kaj misliš?
Vedno jo čakam.
Pogosto pride pozno.
Pod potrkavanjem nemirnega prsta je strtih mnogo sekund.
Uboge - vedno bežijo, a nikoli ne ubežijo.
Tudi jaz bežim – stran od njih.
Vedno trčimo.
Takrat ne vem, kdo tepta koga.
Nenavadno…
Še vedno jo čakam.
Pogosto pride pozno.
Včasih sploh ne.
Nekoč je prišla pogosteje.
Zdaj je papir bolj prazen.
Mogoče sem kriv jaz,
mogoče sekunde.
Mogoče pa kar papir sam,
čeprav se dela, da je raven.
Ravno tako prazen je,
da se po njem sekunde
vlečejo prav počasi.
Še vedno tečejo,
le drugače jih vidim -
kot v kakšnem akcijskem filmu,
ko mimo krogel vse pada počasneje.
Tudi tisti pogovor zadnjič je bil takšen.
Bolj prazen namreč.
Ni vedno tak.
Pravzaprav je tak zelo poredkoma.
Pri pogovoru je drugače kot s papirjem;
tu za tovrstno praznino gotovo nisem kriv jaz - čveka.
Brezvezne besede mi grejo brez težav z jezika,
tiste težke pa so svoja sorta.
Odvisne so od dneva…
Še vedno jo čakam.
Pogosto pride pozno.
Včasih sploh ne.
Včasih nepričakovano.
Zdaj je tu.
(Nisem je pričakoval…)
Samo še piko naredim
-> .
Tako, nekaj sem pometal ven - tam pri pogovoru še vedno fokus malo poplesava, vendar mi je tam všeč, da je tako :)
Menim, da si zreduciral ravno prav in da je sedaj dosti bolje. "PraPrva" kitica naj kar ostane v osnutkih, saj je tako, kot je zdaj, najboljše.
Uspela ti je ena fajn pesem o pesmi. Včasih se sprašujemo, kaj to je in zakaj je ni in zakaj ni vse pesem, potem pa že nekako situacija porodi odgovor in jo imamo. Pika lahko obvisi, saj je vsaka pesem ne potrebuje ;)
lp, lidija
...in čestitke prašeg; lp, Breda
Kja če bi pustil vse tako, kot je, pa da bi le naslov spremenil v Trop...čje?
tRIpičje se sicer reče
, v kontekst pesmi pa res ne sodi, vsaj tok pesmi ne kaže na to ...
:)
Belo na črnem se tudi meni zdi bolje, ker poleg "kontrasta" frazi črno na belem tudi nekako asociira na črke in s tem posledično na pesem :)
Tropičje je sopomenka - http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=tropičje&hs=1 
Belo na črnem se tudi meni zdi bolje, ker poleg "kontrasta" frazi črno na belem tudi nekako asociira na črke in s tem posledično na pesem :)
Tudi meni se zdi bolje :)
Lp, Lea
je sopomenka, vendar se v sl. pravopisu uporablja izraz tripičje 
http://sl.wikipedia.org/wiki/Tripičje
No, skratka ostaja belo na črnem :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: prašeg
- 09. 07. 2013 ob 11:19
- Prebrano 1434 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 514.1