
Globoko v tebi
joka reka.
Zaman se prižigam,
zaman potujem tja,
kjer dišiš po lipah stare zgodbe.
Nič ne sprašuješ, le molčiš,
ko mimo mene gledaš.
Kdo ve, kaj tam v daljavi sebe vidiš.
In vsak moj odgovor
nemo in odvečno lepi staro sliko.
V razpoke barv
svetloba mokre sence riše.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!