Kot vsak, se vmes vrtim v krogih.
Mogoče ves čas.

Včasih se še točka, ki jo gledam, vrti skupaj z menoj.

Ko se mi zvrti, skočim
in pristanem v drugo težnostno polje.

Nisem še dovolj težak, da bi se prebil skozi.
Včasih se vprašam, če sploh kdo je.
Včasih se ne, ker nima smisla.

Krog je pretkan.
Ne pokaže se dokler ne prideš nazaj -
na začetek.

Ko ga spoznaš si ga hitro sit.
Ampak dovolj težak še vedno nisi.

Včasih sem se vprašal, če sploh kdaj bom.
Zdaj vem - mogoče. Enkrat. Če ni tudi tisto le nov krog -
najbolj pretkan od vseh, ker bi se ga drugače že spomnil.
 

prašeg