
Strmino večera
ravna voda jutra
in valobran dneva
zapre slap noči.
Pozabljen trenutek
v somraku odmeva,
priložnost pozabe
ne upihne luči.
Če mi razložiš
kaj beseda pomeni,
odidem v tišini,
ne rečem nič več.
Če pa mi boš pel,
boš za vedno v meni -
izvir neustavljen ,
potoček šumeč.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!