Ne morem nazaj

Še zdaj lahko sedem v travo in se igram.

Lahko ližem lučko na leseni klopi ob ribniku,

rišem mavrico, rože in neomejeno sonc.

Vendar ne morem nazaj.

 

Sabljam se lahko z rjuhami v vetru.

Lahko božam čebele in spletem venec iz marjetk.

Tudi gozdnih jagod si lahko natrgam še zdaj.

Kdaj se je prelomilo?

 

Tako neopazno zdaj iščem štiriperesne deteljice drugje.

V knjigah. V kavarnah. V galerijah.

Kako sem mogla misliti, da bodo pognale

s tal predavalnice kot iz podmornice brez oken!

 

Z balkona spuščam milne mehurčke

v nostalgično popoldne: razblinjajo se

pred mojimi očmi kot utvara.

Zakaj!!! Zakaj morajo pokati???

Beatrice Reiniger

levcek

Poslano:
04. 07. 2013 ob 20:08

Prekrasna pesem čestitke

lp, Mateja

Zastavica

Beatrice Reiniger

Poslano:
05. 07. 2013 ob 09:27

Hvala. :)

Pozdravček, Beatrice

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Beatrice Reiniger
Napisal/a: Beatrice Reiniger

Pesmi

  • 04. 07. 2013 ob 19:08
  • Prebrano 785 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 276.44
  • Število ocen: 8

Zastavica