Rad bi hodil z oprijemljivimi stopali po vesolju!
Tako kot je Kubrick zvrnil format panormskega ekrana, od ležečega v falični položaj in ustvaril monolit za videnje podob, tako se rad igram s kompozicijo pri svoji sliki. Črn ekran zamenja prazen prostor, ki proseva nosilec. Praznine so znanilke vsebin, ko se naslikane podobe vtapljajo v leseno ploščo. Lesena plošča je nosilec in praznina monolit.
Najdenje monolita ni nič posebnega! Slikar skozi vso zgodovino preučevanja likovnih razsežnosti zvrača nosilec v notranjost svoje slike. Pogled ni nič drugačen od potovanja po vesolju! V praznem prostoru nastane monolit, miselna substanca, likovno vezivo, z vsebino idej, v naseljevanju ...
Poslano:
04. 07. 2013 ob 13:05
Spremenjeno:
04. 07. 2013 ob 22:18
kaj je danes monolit (še lahko?) to vprašanje me spremlja že lep čas. močan zapis, ki človeka pripravi, da si natakne zaščitno čelado, ko stopa vanjo ;) močen nosilec kot vaba, se skriva, odkriva s tem, ko nosi. intrigantna, bralec ne ostane suh, niti na mestu.
!
lp,
Jure
Pisanje me spominja na kakšno recenzijo prej kot na pesem.
LP, mcv
Poslano:
05. 07. 2013 ob 02:30
Spremenjeno:
05. 07. 2013 ob 02:46
dodatna pojasnila, ruj:
Kubrickov monolit je simbolična reprezentacija črnega ekrana. Če ga zarotiramo za devetdeset stopinj, zvrnemo v horizontalno lego, dobimo skoraj idenično razmerje s panoramsko sliko filmskega platna. Pred samim začetkom filma imamo ob spremljavi glasbe pred seboj črno praznino, a v resnici ne gledamo črnega zaslona, temveč se soočamo s površino monolita, v katerem se razpre vesolje in kjer se zavrti projekcija filma. Tako kot pred-zgodovinski človek na Zemlji, tako kot astronavti na Luni in tako kot glavni protagonist pred smrtjo na Jupitru, smo tudi gledalci soočeni z enako usodo, da postanemo del iste fikcije. Monolit je projekcijski nosilec, ki neposredno komunicira z gledalcem, v katerem zagledamo odsev lastne podobe, podobe sveta, vesolja, človeškega spektakla, .... Monolit je prazen, črn ekran, v katerem se na nezavedni ravni zgodi spoznanje o zavedanju resnice, monolit je film sam, nosilec, ki je nujno potreben za ustvarjanje podob, objekt, ki misli objektivno z manifestacijo subjektivnih idej. Monolit je umetniško delo kot táko, je slika, likovno delo z vsemi zakonitostmi, ki ustvarja nove pomene v razumevanju definicij prostora, posameznika, okolice in časa
Poslano:
05. 07. 2013 ob 02:54
Spremenjeno:
05. 07. 2013 ob 07:01
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: (simon)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!