sonce je ravno prav sijalo
in voda kapljala na kolesca
da je čas stekel
po ukrivljeni poti

le kdo si je prvi zamislil
vse tiste uglašene dotike
in poljube vrtinčenja
kljub pokvarjeni uri

pretvoril si se v slepega urarja
in uspelo ti je
brez krpic iz mikrovlaken
samo z ockhamovo britvijo
izbrisati napako

ni več potrebno
da sva tesno natlačena
lahko brez slabe vesti
obideva spolzke strmine
in se hraniva s polsenco
 

modricvet