V pogledu le
od težkih klasov zrelo žito
se nagiba.
Je kruh, ki že diši,
še preden kvas
napne trenutke
v okus vsakdanjosti.
Ti, moje polje,
kjer se spreletava roka
kot ptica,
ki me z zrnjem hipa hrani.
In ta daljava,
kjer naju veter trosi
po ravnici časa
kot prah zvezd.
:)....hvala , Vida!
Lep pozdrav, OP
Lepa pesem, polna občutja mehke pokrajine, ki daje življenje, izvrstno napisana (meni se zdi edino odveč tisti verz "poljuba" - "v okus vsakdanjosti" se mi zdi velik okus - tisti poljub kar nekako zaustavi veter in zračnost, ki veje skozi pesem). Kaj meniš?
Lp, Ana
Joj, nič ne sme zaustaviti tega vetra....
....;)...Pesem je sicer uglasbena poezija...
Majda
urednica
Poslano:
05. 07. 2013 ob 10:47
Spremenjeno:
05. 07. 2013 ob 19:29
Res zavrtinči in posrka, v žitno valovanje, rezine kruha in življenje. Se mi zdi, da ni nujno, da ima pesem čisto iste besede, ko se jo poje in ko se jo bere ;)) Čestitke,
Ana
Res...saj pesem je vedno malo drugačna...vsak dan ;)
Odlomi si košček kruha ;)
LP, hvala, Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!