kam bi nocoj, navzdol po pobočjih,

ki se pretvarjajo, da so tvoja. toda niso

ti tako blizu kot jaz. ali slišiš

režanje rek z bregov  

(Donava šepeče, škreblja Sava)

spolzkih zaradi trav

in mokrega vejevja. kam si krenila

in čemu si skrila svetlobo

celo dveh nasmehov, pred tem

vsesplošnim slavjem

teme. ne čutiš diha

vetra zvezdnega poka

mojih ven. rok. krika

s stegen. medtem ko mesec po rebreh

tvojega mladega

telesa v levo kroži, vala

(zmeda moškega z kdovečigavimi psi)

- ljubimca, ki uspavanke toži

Marko Skok - Mezopotamsky