moje srce je votlina ob strugi, ki teče
iz grla v rit brez vnaprejšnjih opozoril.
tam poteka absorbcija odpadnih snovi,
tam se škilast škrat pari s pojočo lučjo.

nad vrati v mojo zavest diha vreščeča
prikazen, na trhlem kolu drhti bikova
glava: le lovec sem, ki krade otrokom
spomine in ženskam mesečino s kosti.

rodil sem se kot adam, kot oboževalec
kač, rodil sem se z ritjo naprej, z očmi
med tropskim sadjem, s polži v bisagi:
nočni zajec na vreščečem produ sveta.

Dani Bedrač