Žoga
V kotu čepim
in solzice točim,
čakam na dan,
ko lahko spet poskočim.
Otroci odšli so,
je v sobi tišina,
ko babi prah briše,
še mene poštima.
Čakam na dan,
ko jo vnuček obišče
in hiša postane
spet pravo igrišče.
V meni zbudi se
mladosti svežina,
ko vnuček odide,
se vrne tišina.
Spet v kotu čepim,
spet solzice točim
in čakam na dan,
ko lahko spet poskočim.
Antonija
Napisal/a: Antonija
Pesmi
- 02. 07. 2013 ob 00:13
- Prebrano 776 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 237.79
- Število ocen: 8