Beštek v škatli,
prašna srebrnina v svinčenem ovoju neprebranega časopisa.
Slabo slišim.
Piranji ljudje se sklanjajo k mojim ušesom
obgrizenim do pešk. Čepim v škatli,
komarji zobotrebci komaj preživljajo sušno desetletje.
Zobotrebec z odkrušenim kočnikom
zaman solzi zadnji kristal soli med
razcefranimi vlakni recikliranega papirja.
Staroselci so izginili,
kakor izginjajo vse civilizacije ob svojem času.
Spomin zapiramo v škatle, da bi obstal,
pa vendar: naše škatle ne vedo,
da spomin živi, dokler njihove manufakturirane stranice
držijo roso za besedo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Radmanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!