Premikam misli
v tišini rastejo besede
neizgovorjene, nepozabljene,
takšne za dotik duše,
ko se nebo razpre
in mir postane tišina,
brez glasu,
varna in mirna
kakor lubje
ki se drži drevesa,
ki v tišini diha
in sonce varno sije,
da je toplo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!