Pripeti nasmeh
Pripnem si nasmeh
prižgem vsa čutila
sejem razpršene stihe
in potiho priznam,
le lutka sem,
ki se z njo igra.
Neukročenih isker,
ožigosana in omadeževana
ujeta v kristalni krogli.
Skušam ubežati
a v labirintu sive ceste
je ograda.
Bojim se popackanih snidenj.
Oklevam.
Z lastenci in svečami
si nadomeščam svetlobo,
v priprtih očeh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 28. 06. 2013 ob 19:52
- Prebrano 801 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.9
- Število ocen: 4
